FotoSiba

V petek zjutraj je dezevalo. Res lepo zimsko vreme. Sredi dneva pa se oblaki strgajo, posije sonce, v mene se naseli nemir. Ko sem pomislil, kaksno lepo vzdusje mora biti v hribih, kjer je na nov, nedotaknjen sneg posijalo sonce, sem se takoj odlocil…cimprej iz sluzbe in okusiti to belino, danes imam cas, danes je moznost.
Ob 13:15 sem se odpravil iz soncne Ljubljane domov (v Skofjo loko), se preoblekel in zapeljal na Prtovc. Moj cilj je bil Ratitovec, hitro dostopen in smucarsko zanimiv vrh nad Zelezniki. Zacetek hoje je bil obupen, moker, tezak sneg. Ko sem se pa priblizal gozdni meji, pa se je zacela poezija. Megle je bilo skozi manj, sneg je postajal suh, spodaj trda podlaga. Grmovja in drevesa so bila ovita v debele ledne plasce (vceraj je tu gori dezevalo, sem kasneje izvedel).Najbolj razburljivo pa je bilo, da se ni nihce smucal navzdol. Moje smucine bodo prve prerezale vrsna pobocja. Dober obcutek je to.