Mehika – klasični krog – Oaxaca

Dec 14 2007

Mehika – klasični krog – Oaxaca

Objavil admin ob 9:57 am pod Mehika - potopis,Potepanja

Mexico City , Oaxaca , Pacifik , San Christobal in Palenque , Yucatan , Splošno

Po nedeljskem jutranjem odhodu iz Mexico Cityja sva se po šestih urah avtobusne vožnje izkrcala na bus terminalu na obrobju starega mestnega jedra Oaxace. To mesto sva izbrala, da pot na morje ne bo predolga in ker so opisi obljubljali prijetno in živahno mestno jedro s pestrim dogajanjem, dobro hrano in zelo razumnimi cenami. Po neuspešnem poizkusu iskanja lokalnega avtobusa (trole) sva za sprejemljivo ceno (mislim, da okoli 3 evre za par km) vpregla taksista in mu povedala naslov hostla iz najinega vodnička. Lakota naju je takoj spravila iz temačne sobice v pisano mestno jedro Oaxace. Po dobrem in obilnem kosilu (sicer šele v drugem lokalu, v prvem kljub množici ljudi 15min. ni bilo nikogar od osebja na spregled) sva začela križariti po mestu. Le to je res prijetno, Jasna je našla tudi italijanski sladoled, višek dneva pa je bila Grande Corona – malenkost manj kot liter velika, zelo hladna steklenica okusnega piva. To Corono sva našla v trgovinici ob glavnem trgu, dan se je pa nadaljeval na relaciji posedanja na trgu in vsake toliko časa odhodu v trgovinico po novo Corono in prigrizek. Obisk policaja po parih steklenicah pa nama je vseeno dal vedeti, da se na javnih prostorih v Mehiki ne popiva! Kakorkoli, preživela sva zelo zabaven popoldan in večer sredi polnega trga, kjer se je marsikaj dogajalo, dan sva pa zaključila v prijetni restavraciji, kjer sem si najbolj zapomnil, da je hiša za finale častila tequilo.

Naslednji dan sva imela namen obiskati hribe blizu mesta, kjer je baje zelo lepa gorska vasica Benito Juarez (v bližini je bil rojen najbolj čislan mehiški predsednik v vsej njeni zgodovini) in s sprehodom dostopen gorski gozd, ki ga je vredno videti. S taksijem sva uspela priti le do vasice, ki je izhodišče za vse te višje ležeče lepote, tam pa sva obtičala. Prevoza do vasice nisva našla in prav kmalu sva se z javnim avtobusom in parimi novimi »haki zek« žogicami vrnila v Oahaxo.

Mesto je res prijetno in ponuja mnogo možnosti posedanja ob hrani, pijači ali pa dobrem kapučinu. Nad le temi sem bil zelo presenečen, po celi Mehiki dobiš na vsakem koraku kavarne Italian Coffee ali podobne, na vseh postajah prodajajo kavo za s sabo (v velikih plastičnih lončkih), tako da sva vse skupaj kar precej uric v Mehiki uživala ob »kofiju«.

Ker sva se mest že naveličala, sva zelo težko čakala večerni odhod avtobusa do 250 km oddaljene mehiške pacifiške obale. 250 km se ne sliši veliko, vendar v tej razdalji avtobus prevozi precej vijugasto in hribovsko cesto, zato sama vožnja traja 8 ur. Pa še ena zanimivost, baje so na tej relaciji pogosti roparski napadi na avtobuse, zato so nas varnostniki na odhodu kar lepo pregledali, ko smo bili vsi na svojih mestih, pa smo bili še posneti z video kamero. Zaradi njihovih posebnih ukrepov je moj denar prenočil v čevljih pod podplati, ropa pa to noč na srečo ni bilo.

Se nadaljuje…

Mexico City , Oaxaca , Pacifik , San Christobal in Palenque , Yucatan , Splošno