FotoSiba

Končno je duhamorno deževje mimo, edina svetla stran tega obdobja pa je debela snežna odeja v hribih. Z Jasno sva jo hotela preizkusiti že 14 dni nazaj, pa nama več kot en krog na turnih smučkah po Pokljuki ni uspel. No, je bilo bolje ta vikend, v nedeljo sva si polnila baterije na planini Lipanca in na Mrežcah. Sneg je bil fajn, predvsem ga je veliiiko, jota na Lipanci pa je zakon. Kmalu bo čas za kakšno bolj resno turo, komaj čakam….

Ker je tale blog mišljen kot nekakšen dnevnik, odsev lepih in pomembnih stvari, ki se mi dogajajo v prostem času, moram še kakšno slikco preteklih aktivnosti na snegu (ki niso bile omenjene v prejšnjih postih) prlimat.

Februarja smo se za cel vikend podali na Komno, se nastanili v koči na planini Na Kraju in presmučali par vrhov tam okoli. Komna nikoli ne razočara, vikend je bil fantastičen.

Planina na Kraju

Rozi proti Mahavščku

Lutanje po Komni (sva čisto na drug vrh prišla, kot je bilo mišljeno)

Uživaški zavoji iz Vrha Gracije

Mahavšček in Bogatin (Mahavšček in po vrsti vrhovi levo od njega so bili najin cilj prejšnji dan)

Konec marca, ko je v naših hribih zapadlo ogromno novega snega, smo nove smučine vrezali na strmine za Krvavcem (Vrh Korena, Košutna).

Iz Kriške planine

Poseben je občutek vrezovanja nove smučine v nedotaknjen sneg

Proti Vrhu Korena (zadaj Kompotela)

Šprint na vrh Košutne (iz tega vrha je bila smuka odlična)

En teden nazaj pa sem užival v odličnih terenih, ki jih prehodiš in presmučaš, če se lotiš Stola iz avstrijske strani (iz Bodentala).

Smučarski teren nad Bodentalom (na sedlo Vrtača)

Pogled, ko prideš na sedlo Vrtača

Po prehodu na našo stran se ti odpre pogled proti Stolu

Smer smučanja

Naslednji prispevek bo pa najbrž bolj “zelen”, saj že pridno nabiramo kolesarsko in plezalsko kondicijo.

Ker se zadnje čase ne ukvarjam kaj dosti s fotkami, je že nekaj preteklo od zadnje objave. Včerajšnji dan pa me je tako navdušil, da moram par besed napisati.

Glede na naslov najbrž pričakuješ drugačen tekst, vendar so se v teh pozno marčevskih dneh v hribih res ustvarili odlični pogoji za turno smuko. Par sneženj je odebelilo nam tako ljubo snežno oddejo, zato sva se z Rozijem odločila, da v četrtek popoldan skočiva na Begunjščico. In kakšna odločitev je bila to, včerajšnja smuka je bila daleč najboljša to zimo. 20 cm ponedeljkovega snega in mraz sta poskrbela, da je po celotnem pobočju Begunjščice dovolj pršiča za uživaške “Whistlerske” zavoje. Kako se nama je smejalo in moč vriskanja ne morem tukaj opisati, kdor se je pa v zadnjih dveh dnevih spravil v hribe, ve o čem govorim. Skratka, zime še ni konec, oziroma začetek pomladi je za turno-smučarsko sezono zelo obetaven!

Košutica in Veliki vrh v Košuti

Šentanški plaz v Begunjščici

Vrtača, palec, Triangel

Izstopna strmina – ta je bila trda

Avtoportret čeladarja

Previdni zavoji v izstopni grapi

Stol in okolica

Osamelec

Koča in Dovška Baba

Proti vrhu je šlo najlepše kar peš

Še malo…

Kar smešno je bilo, ta vikend sem se oba dneva odpravil smučat v hribe. Razmere so bile, kot bi bilo pozno spomladi – je pa bil tole skoraj prvi omembe vreden sneg pri nas. Pa vseeno, bilo je lepo in upam, da nas še zelo zamede s snegom in bomo imeli še nekaj možnosti uživanja zimskih gorskih radosti.

V soboto sva bila z Jasno na Javorniku, v nedeljo pa na Dovški Babi.

Po potovanju sem zapadel v nekakšno jesensko depresijo. Nekako ni bilo volje, da bi se kam resno ven spravil. V tem tednu je prišla še nekakšna viroza, ki me je za 2 dni polegla – to pa mi je odprlo oči. Petkov klic Iztoka in namig, da imata z Matejo v soboto frej in bi šla na kak hribček, kjer se da še malo posmučati, me je postavil na noge. Problem je samo v snežnih razmerah v naših gorah.

No, po nekaj premisleka sem se odločil, da je edina pametna gora v bližini, kjer bi se mogoče celo dalo smučati, Veliki vrh v Košuti. In prav sem imel. Če ti ni preveč škoda smučk, se je dalo odsmučati od vrha do Matizovca, supeeeeer. Še sneg je bil presenetljivo dober, sploh zgornja flanka. Sedaj pa molim za novo pošiljko snega, da nadaljujemo z zimo!

Fotke so pa danes bolj panoramske, nekaj sem se igral s sestavljanjem, koliko uspešno, pa presodite sami.

Mateja in Iztok

Košutica oz. Ljubeljska Baba

Proti julijcem

Proti vzhodu

Bolje pozno kot nikoli – takole je zgledalo v soboto zgodaj popoldan iz Mrežc proti Triglavu in okolici.
Vikend je bil napovedan slab, jutranje vstajanje pa je postreglo z grozo. V hribih sije sonce, z Jasno se pa nisva nikamor spravila… Takojšnja akcija, kam se splača, ali bo res še kaj od vremena,…….
Padla je ideja za Pokljuko, na Lipanco in na Mrežce – Prijazen, dokaj bližnji cilj za zamudnike. Na vrhu sva bila nagrajena s čudoviti, spreminjajočim se razgledom, smuka je bila kljub mokremu snegu kar luštna, ričet v koči dober, zabava s parkiranim avtom v kupu snega pa je dan še dodatno popestrila.

Splača se od doma odvleč – tudi če imaš ta leno zjutraj!