Arhiv za January, 2011

Jan 02 2011

Na Kredarco na kofe

Po dveh lahkih turah je bil že čas za kaj bolj resnega. Ker je Klemen imel veliko željo iti na Kredarico, sva se pač predzadnji dan leta 2010 zgodaj zjutraj odpeljala po “bob” stezi v mrzlo Krmo in šla preizkusit najino kondicijo. Vam povem, reden tek se obrestuje, tako sem kljub popolni opremi in smučmi na hrbtu pred pol enajsto že užival ob turški kavi in fantastičnih razgledih 2500 in še malo višje nad morjem.

IMG_1889 IMG_1913

Ker je zima šele na začetku, snežilo pa je par dni nazaj, nisem pričakoval kake posebno lepe smuke. Pa sem se na srečo uštel, spust do pastirske koče je potekal po nedotaknjenih pobočjih, z lahkoto sem se izogibal skorji in užival v dolgih, lebdečih zavojih.

Še bo treba v hribe!

Komentar

Jan 02 2011

Vošca – prijeten turni izlet v manj znan del Karavank

Ponavadi je tako, da jesenska depresija v misli hitro vnese skomine lepšega dela zime, belo pokrite hribe, toploto sonca, ki te greje po napornem vzponu, zapenjanje zadnjih sponk na pancarju pred uživaškim spustom v dolino, večerno utrujenost in vznesenost po napornem, a lepem dnevu. Ko res zapade sneg, pa je potrebno te skomine pretopiti v realnost.

turna-vosca--12 turna-vosca--16

V tej sezoni sva z Jasno prvič stopila na smučke v novembru, par dni pred začetkom obratovanja žičnic na Krvavcu sva se povzpela na Zvoh. V novoletnih praznikih pa bo potrebno obiskati kaj lepšega, za prvo turo sva si izbrala Vošco, neizrazit vrh v Karavankah, ki velja za nezahtevno, a lepo smučarko turco. Z razmerami sva imela preklemano srečo, saj so sploh prisojna pobočja visoko pod vrhove ob zadnji otoplitvi in deževju že izgubila sneg. V Srednjem vrhu se še ni videlo, da bi lahko smučala do tal, ko pa sva iz makedamske poti zavila navkreber, pa sva bila potolažena, minimalna strjena podlaga je napovedovala vožnjo do “podna” ture. Malo višje sva naletela na 2-3 cm pršiča na trdi podlagi, ostanke zadnjega sneženja, tako da je tura zelo lepo uspela. Pa kaj bi preveč govoril, naj povedo slike, kako je bilo.

Turo priporočam po sneženju, saj ne poteka po plazovnih pobočjih, v zavetju gozda pa se da 700-800 višinskih metrov prav lepo vijugati, da razgleda na Martuljško skupino, Jalovec in Mangrt sploh ne omenjam

Bodi prvi