FotoSiba

Ta teden smo se pa kar zajetna skupinica kolesarjev spravili v naše konce mal kolo vozt (pa mal nost). 7 se nas je podalo na meni znano turo okoli doline Hrastnice.

Tura je skoraj popolnoma uspela. Tale skoraj pa tišči v neobisku vrha Osolnika, ki po mnenju gospoda Kmeta pod vrhom s kolesi ni dostopen. Zato smo po par krepkih besedah z njegove strani naše konjičke raje obrnili in se odpovedali lepemu vrhu, da ne bi slučajno kakšne škode po cesti delali. Sej jih še zadosti naprej čaka…

No, ni za jokat, naprej smo prevozili in prehodili mnoogo lepih potk, vzponov in super ravno prav tehničnih spustov, da lahko ponovno rečem – okolica Škofje Loke je meka gorskega kolesarstva.

Vsega skupaj se je v 4ih urah nabralo takole gori doli naokoli za slabih 1100 višinskih metrov in 27 kilometrov poti in potk, ki smo jih nato zelo lepo začinili pri Homanu v središču mesta. Vsak zase smo uživali Katja, Tomaž, Atila, Jure, Žiga, Gregor in seveda jaz.

Malo več si pa lahko ogledate v galeriji:

Letos sem kolo kar malo zanemaril. Sem pa tja sem že naredil turo v domačih hribih, več pa ne. Imam pa prijatelje, ki vsak teden enkrat po službi izvedejo turo. Končno smo našli skupni interes, se v Kranju zbasali v avto in zapeljali v Dovje.  Štart ob 16:15, močno sem upal, da bo dovolj časa za izvedbo celotne ture, ki ni kar tako. Dobrih 1000 vm vzpona do planine Dovška Rožca se kar lepo dviga pokonci, načrtovan vzpon z guranjem kolesa na vrh Dovške Babe (1891 m) in spust z vrha proti Rožci in desno na sedlo Mlinca ter v Dovje pa so čista poslastica za vse, ki jim dišijo spusti po lepih, sicer kar zahtevnih potkah po divjem delu Karavank.

Za celo turo smo porabili manj kot 4 ure, naužili pa smo se za dobrih 1300 višincev vzponov, singelc, guranja kolesa, gorskih razgledov ter na koncu zasluženega piva. Super je bilo, bo treba še kaj odpeljat…

Vozili in uživali smo Rozi, Tomica in jaz.

Pa še par slikc, ki povedo več kot 1000 besed: