Sedaj mi je že tretje leto zneslo, da se za en podaljšan vikend odpravim uživat na Komno. Vedno imamo tudi srečo z vremenom, tako smo na planini Na Kraju in okoli tudi letos maksimalno uživali.
Na Komni vsako leto zapade precej snega, letos pa je to vseeno še posebno zanimivo – že v marcu je mnoooogo snega.
Do vhoda, ki je na srečo pod nadstreškom, malce poplezaš navzdol, gornji vhod (1.nadstropje) pa bo še potrebno odmetati.
Oskrba sosednje koče poteka s pomočjo helikopterja, v parih rundah je pripeljal dovolj zalog za obnavljanje energije pripadnikom zimskega udejstvovanja v hribih in uživanje v pravljičnih dneh, ki jih bo letos še precej.
Vsak dan tura ali dve, hribov okoli planine je na vse strani dovolj. Najbolj je bil divji prvi dan, po presmučanih vrhovih Gracije sem se pridružil drugi skupini, namesto poznega kosila smo skočili še na večerni Mahavšček, splačalo se je.
Hoditi po tako lepo zasneženih gorah, v tako lepem vremenu, je kar težko opisovati, naj slike povedo svoje.
V turni smuk spada celoten izlet, od priprave ture, pristopa, potenja ob tem, uživanja na vrhu, do najlepšega dela – spusta. Ko pomisliš nazaj, ti ni žal za nobeno od teh stvari, ki si jih vložil, v glavi imaš sliko celotne ture, kakršna se ti je zgodila. Ponavadi je ta slika zelooo pozitivna. Tako je bilo tudi po presmučanih vrhovih Gracije, Mahavščka, Kala,…
Zimska Komna je zgodba, ki jo je potrebno vsako leto ponoviti, v glavi od nje ostane večen pečat čudovite zime tam gori.
Zato pravim na svidenje Komni do naslednje zime.
Celotna fotogalerija s komentarji (klikni)
Izzy, drugi član iste odprave (klikni)
