Sep
26
2007
Pogled čez mejo
Še malo, pa bomo na vrhu
Planina Korošica
Brez dvoma ena najlepših in najbolj idiličnih planin
Konjiček na planini
Nedeljsko jutro se je začelo bolj klavrno. Predlagal sem izlet na Košutico (ali Ljubeljsko babo, kot jo tudi imenujejo), obetal se je krasen dan, jaz pa sem že daleč od doma ugotovil, da mi je zatajil fotoaparat. Od sebe ni dal niti pikice. No, Tadej je imel s seboj malega Canončka in sem vseeno slikal, sicer pol poti z belino za neonske luči….
Košutica, ki leži na meji med Slovenijo in Avstrijo (ko se voziš proti Ljubelju, se nahaja desno od tebe, iz lj. kotline pa jo zakriva greben Košute oz. njen Veliki vrh) in ji le nekaj metrov manjka do dvatisočaka, je res lepa gora. Pot nanjo ni predolga, tereni so razgibani, vrh pa izjemno lepo razgleden. Ko se spuščaš iz nje, pa moraš obvezno preko planine Korošica (za manj zahtevne in družine je to tudi čudovit samostojni izlet). Na planšariji se lepo okrepčaš z domačimi dobrotami, pogled pa ti skozi bega po okoliških vrhovih in po živalih, ki jih imajo na planini.
Izlet, ki ga v lepem dnevu zelo močno priporočam!
Sep
17
2007
V prejšnjem postu sem čisto zanemaril najlepše od prejšnjega vikenda na Kopah. To pa je kolesarjenje.
Nastanjeni smo bili v apartmajih pod Grmovškovim domom (1371 m). Od tam je bilo tudi izhodišče ture. Zanimivo je, da za ta konec nikjer nisem našel nobene opisane ture. Nato pa sva se z Jasno vozila po res lepih travnatih področjih čez vrhova Otiše (1416m) in Črni vrh(1543m). Iz Črnega vrha sva sledila poti proti Ribniški koči (vmes je tudi lepo jezerce iz slik prejšnje objave), od tam pa sva tvegala in krmila usmerila na planinsko pot proti koči na Pesniku (okoli 1100m). Pogumni imajo srečo, zato sva uživala v lepem in dokaj tekočem spustu. Povratek je bil pa po makedamih nazaj do Ribniške koče in zopet po res lepih in razglednih vrhovih proti Grmovškovemu domu.
Za posladek pa sem imel zvečer še spust iz Grmovškovega doma (kjer smo bili nastanjeni) do vasi Dovže. To je bilo 800 prigoljufanih višinskih metrov po divji markirani poti v dolino, ki jo je moj fully zelo lepo prenesel.
Kolesarjenje po tem koncu Slovenije zelo priporočam, jaz sem si pa za sveto obljubil, da bo res treba kmalu izvesti daljšo turo, ki bo lepo prečila celotno pohorje. Hribi pohorja so za MTB idealni.
P.S. Ravno sem naletel na objavo o t.i. turnem kolesarstvu. Kdor je gorski kolesar in kogar od planincev – pešcev (tudi gorski kolesarji smo planinci) kolesarji motijo, naj tale dopis podrobno prebere, ker lepo podaja sliko o našem športu, opisuje etiko kolesarja in nakazuje, kako je potrebno urediti zakone, da bomo lahko vsi mirno uživali na poteh in potkah.
Pogled čez mejo
Še malo, pa bomo na vrhu
Planina Korošica
Brez dvoma ena najlepših in najbolj idiličnih planin
Konjiček na planini
