FotoSiba

Ko smo se poleti 2004 spravili k prečenju Karavank s kolesom , je bil ob vožnji po čudovitih poteh in potkah v ušesih brez predaha napev: “Dihi z mano, dihidihi z mano, …” .Kar nas je vleklo čez vse tiste terene, je ena čista ljubezen do gora, kolesarstva, narave in svobode. S kolesom sem postal eno in kljub nič izkušnjam z daljših tur in brez kondicijskih priprav smo kot team zmogli dolgo in naporno pot. Ne samo zmogli, mislim da smo vsi uživali, vsak trenutek in vsak meter.
Do takrat sem bil kolesar, ker je pač fajn, pa nekaj moraš početi, od takrat pa sem kolesar z dušo. Ko pospravim turno-smučarsko opremo v kot, se spomnim na kolo. Ker sem se “žent hodu” v Škofjo loko, kasneje pa sem se tja tudi preselil, sem se zaljubil tudi v Škofjeloško hribovje. Malce dolgočasno za pešačenje (vse skupaj se dogaja počasi) je s svojimi lepimi tereni in prijazno višinsko razliko od izhodišč pravi raj za gorske kolesarje. Iz dvorišča imam na dosegu Lubnik, Osolnik, Gontarsko planino, Tošč, Ožbolt in Andrej, Križno goro, Planico, Mohor, Stari vrh,… Povem vam (neločani), raj na zemlji za kolesarjenje vseh težavnosti.
Te dni kolesarim po teh hribih še posebno motivirano, saj sem svojega starega “trdaka” scotta zamenjal za polnovzmeteno All mountain kolo, ki je res narejeno za uživancijo. Sliši na ime Meta , zna zelo lepo plezati, dol skoz pa leti in požira, da je veselje, eno samo veliko veselje. Vse vzpone in singlce okoli Loke spoznavam na novo.
Novo kolo in veliko veselje do pedaliranja je tudi prišlo pravi čas, saj sem pobudnik za izvedbo večdnevne ture, ki si zasluži spoštovanje. Če vzamete v roke zemljevid Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, boste hitro našli markiran krog, ki vas vodi po vseh lepih hribih in prehodih. Ta krog želim v enem kosu (najbrž 4 dni) s par prijatelji letos prevoziti s kolesi, reče pa se mu Loška Planinska Pot (LPP). Zato kar na kolo in nabirat kilometre, bodo prav prišli.

Slike pa prilagam iz sobotne ture v okolici Žirov (Žiri,Vrsnik,Ledine, Gradišče, Mrzli Vrh, Ledinica, Žiri.